Jean-Jacques Rousseau

Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.

Rousseau je bil razsvetljenski mislec, čigar politične ideje so kasneje vplivale na francosko revolucijo in splošen razvoj sodobne politične ter izobrazbene miselnosti, na prvo z deloma ''Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi'' ter ''Družbena ''pogodba, na slednjo predvsem s svojim delom ''Emil ali O vzgoji''.

Deloval je tudi kot glasbeni teoretik in skladatelj, v književnem smislu pa s subjektivističnim konceptom sodi med pionirje sodobnega tipa avtobiografije (''Izpovedi''). Njegov roman ''Julija ali nova Heloiza'' je bil ena od najbolje prodajanih leposlovnih knjig v 18. stoletju in pomemben za razvoj romantike.

V času francoske revolucije je bil Rousseau eden od najbolj priljubljenih filozofov jakobinskega kluba. 16 let po svoji smrti je bil razglašen za narodnega junaka, njegovo truplo pa so pokopali v Pantheonu v Parizu. V Wikipediji